Jesetri
| Jesetri | |
|---|---|
 | |
| Jeseter Acipenser oxyrinchus | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Actinopterygii (žarkoplavutarice) |
| Red: | Acipenseriformes (jesetrovke) |
| Družina: | Acipenseridae (jesetri) Bonaparte, 1831 |
| Rodovi | |
|
Fosilni rodovi: | |
Jesetri (znanstveno ime Acipenseridae) so družina rib žarkoplavutaric, v katero uvrščamo 27 vrst. Družina se razvršča v pet rodov: Acipenser, Huso, Scaphirhynchus, Sinosturio in Pseudoscaphirhynchus.[1][2] Razširjeni so v vodah hladnega in zmernega podnebnega pasu Evrazije in Severne Amerike ter so bodisi sladkovodni, bodisi anadromni – slednji večino časa preživijo v morju, za drst pa migrirajo navzgor po rekah.[3]
Najbolj so prepoznavni po petih vzdolžnih vrstah koščenih plošč po hrbtni strani telesa, nesimetrični repni plavuti z daljšo, navzgor usmerjeno zgornjo krpo, in zašiljenem gobcu z iztegljivimi usti na spodnji strani, ki jih obdajata dva para brkov. Tudi zgornji del glave je zaščiten s koščenimi ploščami. Hrbtna plavut je daleč zadaj na telesu, blizu repne.[4]
Iz nekaterih vrst jesetrov pridobivajo neoplojene ikre, iz katerih izdelujejo kaviar, znano delikatesno jed, ki so jo uživali že stari Egipčani in Grki. Zaradi donosnosti te dejavnosti je v sodobnem času prišlo do prelova, zaradi česar so postale te vrste redke in ogrožene. Zdaj so zaščitene, razvilo pa se je gojenje jesetrov za kaviar.[5]
Seznam vrst
[uredi | uredi kodo]Družina vsebuje 27 danes živečih vrst v 5 rodovih ter številne fosilne vrste in rodove.
Naslednja klasifikacija temelji na delu Eschmeyer's Catalog of Fishes (2025):[1][2]
.jpg)
Družina Acipenseridae
- Rod Acipenser Linnaeus, 1758 (domoroden v vzhodni Severni Ameriki in zahodni Evropi)
- Acipenser desotoi Vladykov, 1955
- Acipenser oxyrinchus Mitchill, 1815
- Acipenser sturio Linnaeus, 1758 (atlantski jeseter)
- Rod Scaphirhynchus Heckel, 1835 (domoroden v srednji Severni Ameriki)
- Scaphirhynchus albus (Forbes & R. E. Richardson, 1905)
- Scaphirhynchus platorynchus (Rafinesque, 1820) (jeseter lopatar)
- Scaphirhynchus suttkusi J. D. Williams & Clemmer, 1991
- Rod Sinosturio Jaekel in Weigelt, 1929 (domoroden v Vzhodni Aziji in zahodni Severni Ameriki)
- Sinosturio dabryanus (A. H. A. Duméril, 1869)
- Sinosturio dauricus (Georgi, 1775) (kaluga)
- Sinosturio medirostris (Ayres, 1854)
- Sinosturio mikadoi (Hilgendorf, 1892)
- Sinosturio schrenckii (J. F. Brandt, 1869)
- Sinosturio sinensis (J. E. Gray, 1835) (kitajski jeseter)
- Sinosturio transmontanus (J. Richardson, 1836) (beli jeseter)
- Rod Huso J. F. Brandt & Ratzeburg, 1833 (domoroden v vzhodni Evropi, Zahodni Aziji in vzhodni Severni Ameriki)
- Huso baerii (J. F. Brandt, 1869) (sibirski jeseter)
- Huso baerii baicalensis (A. M. Nikolskii, 1896)
- Huso baerii stenorrhynchus (A. M. Nikolskii, 1896)
- Huso brevirostrum (Lesueur, 1818)
- Huso colchicus (Marty, 1940) (Caucasian sturgeon)
- Huso fulvescens (Rafinesque, 1817) (vzhodnoameriški jeseter)
- Huso gueldenstaedtii (J. F. Brandt & Ratzeburg, 1833) (kašikar)
- Huso huso (Linnaeus, 1758) (Beluga)
- Huso naccarii (Bonaparte, 1836) (jadranski jeseter)
- Huso nudiventris (Lovetsky, 1828) (gladki jeseter)
- Huso persicus (Borodin, 1897)
- Huso ruthenus (Linnaeus, 1758) (kečiga)
- Huso stellatus (Pallas, 1771) (pastruga)
- Huso baerii (J. F. Brandt, 1869) (sibirski jeseter)
- Rod Pseudoscaphirhynchus Nikolskii, 1900 (domoroden v Sredni Aziji)
- Pseudoscaphirhynchus fedtschenkoi (Kessler, 1872)
- Pseudoscaphirhynchus hermanni (Kessler, 1877)
- Pseudoscaphirhynchus kaufmanni (Kessler, 1877)
Mladi vzhodnoameriški jeseter (Huso fulvescens)
Veliki jeseter ali beluga (Huso huso), ki se hrani z drugo ribo- Bledi jeseter (Scaphirhynchus albus), ki prikazuje sesalni način hranjenja
- Beluga v akvariju.
editDOB.JPG)
Vrste v slovenskem morju
[uredi | uredi kodo]
V slovenskem delu Tržaškega zaliva se občasno pojavlja jadranski jeseter. Obstaja tudi nekaj zgodovinskih zapisov o atlantskem jesetru, ki pa je zdaj globalno zelo redek in ogrožen.[4] V rekah črnomorskega povodja na Slovenskem je nekdaj živelo tudi več drugih vrst na čelu z belugo, ki je največja riba kostnica na svetu.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Eschmeyer, William N.; Fricke, Ron & van der Laan, Richard (ur.). »Species in the family Acipenseridae«. Catalog of Fishes. Kalifornijska akademija znanosti. Pridobljeno 28. maja 2025.
- 1 2 Brownstein, Chase D.; Near, Thomas J. (25. april 2025). »Toward a Phylogenetic Taxonomy of Sturgeons (Acipenseriformes: Acipenseridae)«. Bulletin of the Peabody Museum of Natural History. 66 (1). doi:10.3374/014.066.0101. ISSN 0079-032X.
- ↑ »Family Acipenseridae - Sturgeons«. FishBase. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2023. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
- 1 2 Marčeta, Bojan; Povž, Meta (2003). »Žarkoplavutarice«. V Sket, Boris; Gogala, Matija; Kuštor, Valerija (ur.). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 474. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
- ↑ Ghelichi, Sakhi; Hajfathalian, Mona; Bekhit, Alaa El-Din A. (2022). »Caviar: processing, composition, safety, and sensory attributes«. Fish Roe. Elsevier. doi:10.1016/b978-0-12-819893-3.00006-0.
- ↑ »Jeseter - živi fosil, ki bi moral izumreti že z dinozavri«. MMC RTV-SLO. 18. februar 2016. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Official website of the World Sturgeon Conservation Society
- PBS special, video clips and public outreach videos about sturgeon Arhivirano February 21, 2020, na Wayback Machine.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
