Pojdi na vsebino

Castrillón

Castrillón
Občina
Zastava Castrillón
Zastava
Grb Castrillón
Grb
Castrillón se nahaja v Španija
Castrillón
Castrillón
Lega v Španiji
Koordinati: 43°32′45″N 5°59′33″W / 43.54583°N 5.99250°W / 43.54583; -5.99250
Država Spain
Avtonomna skupnostAsturija
comarcaAvilés
Upravljanje
 • ŽupanJesús Eloy Alonso Prieto (Ljudska stranka)
Površina
 • Skupno55,34 km2
Nadm. višina
434 m
Spletna strancastrillon.es

Castrillón (španska izgovarjava: [kastɾiˈʎon], asturijska izgovorjava: [kas.tɾiˈʎoŋ] ali kas̪.t̪ɾiˈʎõŋ) je mesto in concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na severnem delu osrednje Asturije, na obali Kantabrijskega morja, približno 35 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na vzhodu meji na Avilés, na severu na Kantabrijsko morje, na jugovzhodu na Corvero de Asturias, na jugozahodu na Candamo in Soto del Barco in na jugu na Illas. Središče občine je v Piedrasu Blancas.[1] Mesto je pomembna turistična tarča v Asturiji zaradi bližine morja.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Človek je prisoten na območju že od prazgodovine, o katerem pričajo ostanki praorodij, ki so jih odkrili v okoliških gorovjih. Tudi so odkrili veliko najdb iz časa Castrove kulture. Zelo malo najdb je iz časa rimljanskega obdobja.

V 7. stoletju je bil zgrajen v okolici grad Gauzón.[2] Bila je tudi zlatarna, kjer so izdelali križ zmage (asturijsko in špansko Cruz de la Victoria), ki je do danes simbol Asturije. Bila sta zelo razvita v tem času živinoreja in kmetijstvo v današnji občini.

V Gauzónu je bilo središče grofa Gonzala Peláeza, ki se je večkrat uprl, da bi osamosvojil Asturijo, ampak so ga vojske kraljevine Leon premagale. Kralj Alfonz XI. Kastiljski je v polog dal tukajšnja žemljišča svoji ženi Berengueli.

V zgodnjih stoletjih svoje zgodovine je bil Castrillón samostojna občina, dokler ga kralj Ferdinand IV. Kastiljski ni priključil k Avilésu. 1816 Castrillón in Illas sta začela borbo, da bi nazaj dobila staro samostojnost, ki sta jo uspešno dosegla. Nato se je začelo mesto hitro razvijati. V Arnau so odprli cinkov rudnik, ki je obratoval do 1915. V 30. 19. stoletja so tukaj izgradili prvo železniško progo v Španiji.[3]

V 20. stoletju so bile velike in pomembne spremembe v gospodarstvu, industriji in družbi. Povečala se je vloga Arnaa, kjer so gradili velike hiše, bolnice, oskrbništva in šole. Tudi takrat so nastale prve korenine turizma v občini, ker je postal Castrillón priljubljena poletna tarča meščanstva Avilésa in vse Asturije. V sredi 20. stoletja so ustanovili jeklarno, ki je ustvarila veliko delovnih mest.

Gospodarstvo Castrillóna je ohranilo vzpon, čeprav to se je upočasnil od 70. 20. stoletja.

Castrillón je ena tistih občin v Asturiji, kjer ni upadlo v veliki meri število prebivalstva in se v zadnjih časih počasno poveča.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Koruzišče na območju Castrillóna
Skala na obali pri Castrillónu

Castrillón se nahaja na ravnini. Na severnem območju občine lahko zasledimo več obal in skal,[4] ki niso precej visoke. Na notranjem območju se razprostirajo hribi in pašniki do gorovja Sierra de Pulide. Najvišji vrh je Alto del Prado del Marqués (438 m).

Podnebje je oceansko.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]
Terminal letališča Aeropuerto de Asturias
Železniška postaja v Vegarrozadasu

Castrillón je gospodarsko še danes močno povezan z Avilésem. Gospodarstvo se temelji na kovinski industriji, najpomembnejše podjetje je Asturiana de Zinc. V zadnjih časih se je razcvetel storitveni sektor, predvsem pa komunikacija.

Mesto ima letališče Aeropuerto de Asturias in je še vedno pomemben železniški promet.

Kultura

[uredi | uredi kodo]
Asturijski dudarji v Salinasu

Gradbena kulturna dediščina v Castrillónu je bogata.

V 9. stoletju je bila zgrajena cerkev Sv. Mihaela v Quiloñu, kjer je bil nekoč tudi samostan. Na gori Peñón de Raíces so ostanki grada Gauzon.[5]

Cerkev svetega Martina v Laspri je bila zgrajena verjetno tudi v 9. stoletju, toda sedanjo obliko je dobila v 18. stoletju.

Tudi pripadajo gradbeni kulturni dediščini stavbe Asturijske kraljevne rudarske družbe, na vsaki stavbi je namreč kraljevni grb, prav tako rudniški kompleks v Arnau, kjer so ohranjene stanovanjske zgradbe kot Casona de Dirección, ki ima lep razgled na morje. 1913 so ustanovili šolo v Arnau za otroke rudarjev. Tudi stara šola je danes zaščitena stavba.

Znana je živilska tržnica v Piedrasu in podeželski sejem v Castrillónu. V aprilu imajo aprilski sejem ter sejem Svetega Izidorja v Castrillónu in Navecesu. V maju v Piedrasu imajo razstavo goved in praznik Svetega Izidorja.

Spomladi in septembru imajo gastronomske dneve kot Dan polenovke v Salinasu (v marcu) ali dan školjk.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »The council of Castrillón and Piedras Blancas«. Where is Asturias (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2026.
  2. ↑ González, José L. »La datación de los restos encontrados en El Peñón de Raíces obliga a revisar la creación del reino de Asturias«. La Voz de Avilés (v španščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2009. Pridobljeno 13. septembra 2026.
  3. ↑ »Descubiertos en Arnáu restos de la primera línea de tren de España«. Radiotelevisión del Principado de Asturias (v španščini). 20. marec 2015. Pridobljeno 13. septembra 2026.
  4. ↑ »Castrillón«. Invest in Asturias (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2026.
  5. ↑ »3D virtual reconstruction of the Gauzón Castle (Castrillón, Principado de Asturias)«. Universitat Politècnica de València (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2026.