Dobrinj
Dobrinj | |
|---|---|
 Dobrinj | |
  Dobrinj Geografska lega na Hrvaškem | |
| 45°7′48″N 14°36′14″E / 45.13000°N 14.60389°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Primorsko-goranska |
| Občina | Dobrinj |
| Nadm. višina | 202 m |
| Prebivalstvo (2021)[1] | |
| • Skupno | 89 |
| Poštna številka | 51514 Dobrinj |
Dobrinj je naselje na otoku Krku na Hrvaškem.
Je sedež istoimenske občine Dobrinj, ki spada v Primorsko-goransko županijo.
Največji kraj v občini je sicer Šilo.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Dobrinj leži v notranjosti Krka, na okoli 200 mnm visokem griču, nad rodovitno dolino na severozahodnem delu otoka. Naselje je zgrajeno na robu griča. S cesto je povezano z okoliškimi naselji in obalo, kjer so v zalivu Soline ostanki nekdanjih solin.
Demografija
[uredi | uredi kodo]| Pregled števila prebivalcev po letih[2] | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | 2011 | 2021 |
| 382 | 420 | 451 | 484 | 545 | 464 | 453 | 390 | 356 | 323 | 286 | 215 | 159 | 122 | 122 | 109 | 89 |
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Glavna gospodarska dejavnost sta obrt in kmetijstvo. V okolici so nasadi nasadi zelenjava, oljk in vinogradi.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Dobrinj se pod današnjim imenom v starih listinah prvič omenja že leta 1100 in je najstarejše naselje na Krku. V Dobrinju je stala ena od štirih največji utrdb na otoku. V njej je bilo pomembno središče glagolice na hrvaškem tistega časa.
Na osrednjem vaškem trgu stoji župnijska cerkev sv. Stjepana, ki se prav tako prvič omenja leta 1100. Cerkev je bila skozi stoletja večkrat gradbeno preurejena, zato njena arhitektura vsebuje elemente tako gotike kot tudi baroka.
Na vaškem pokopališču stoji cerkev sv. Trojice, postavljena v 16. stoletju, z zvonikom prigrajenim 1725.
Vzhodno od Dobrinja stoji zaselek Sveti Vid Dobrinjski z zgodnjeromansko cerkvico sv. Vida s prizmatičnim zvonikom, daritev »slavnega Dragoslava« prav tako iz leta 1100.
Severno od Dobrinja v naselju Soline, kjer so imeli Frankopanski knezi soline stoji romanska kapela sv. Filipa i Jakova iz 13. stoletja.[3]
Ljudje, povezani s krajem
[uredi | uredi kodo]- Ivan Črnčić (1830-1897), hrvaški zgodovinar in kroatist, akademik
- Ivan Uravić (1662-1732), hrvaški književnik[4]
Muzeji
[uredi | uredi kodo]V Dobrinju sta postavljeni na ogled dve muzejski zbirki:
- Sakralna muzejska zbirka, ki se nahaja v prostorih občine in
- Etnografska zbirka, ki se nahaja v rojstni hiši novinarja in publicista Ive Sučiča
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske. 2022.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
- ↑ Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
- ↑ »Općina Dobrinj«. www.dobrinj.hr. Pridobljeno 9. avgusta 2026.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Uradne strani občine Dobrinj Arhivirano 2010-02-16 na Wayback Machine.
