Predjama

Predjama
Predjama Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°48′52.45″N 14°7′41.95″E / 45.8145694°N 14.1283194°E / 45.8145694; 14.1283194
Država	Slovenija
Statistična regija	Primorsko-notranjska
Tradicionalna pokrajina	Notranjska
Občina	Postojna
Površina
• Skupno	13,16 km2
Nadm. višina	508,8 m
Prebivalstvo  (2026)[1]
• Skupno	84
• Gostota	6,4 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	6230 Postojna
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia
Predjama - Vaško jedro
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremična kulturna dediščina
Lega	Občina Postojna
RKD št.	7583 (opis enote)[2]

Predjama je gručasto naselje vaškega tipa v severnem delu Spodnje Pivke, ob slepi dolini potoka Lokva in upravno spada v Občino Postojna. Vzhodno od jedra vasi je zaselek Pristava.

V bližini potok Lokva pod 150 metrov visoko steno ponikne v 6 km dolgo jamo Pod gradom, nad katero je bil v steni zgrajen znameniti jamski grad Predjama, ki se v zgodovinskih virih prvič omenja že leta 1274, današnji grad v gotskem slogu pa je bil zgrajen v 16. stoletju.

Glavni članek: Grad Predjama.

V bližini gradu je podružnična cerkev Žalostne Matere Božje župnije Studeno. Leta 1447 jo je posvetil tržaški škof Enea Silvio de Piccolomini, poznejši papež Pij II. Skoraj v celoti je ohranjena v izvirnem stanju, spremembe so se zgodile le v cerkveni ladji, ki je bila v drugo polovici 17. stoletja nekoliko predelana. Takrat je škof Pompej, grof Coronini tudi posvetil oltar.

Tloris cerkve je zasnovan zaporedno, s prezbiterijem, osrednjim prostorom ladje in vhodno lopo. Na pročelju se dviga kamnit zvonik v obliki preslice, ladjo pa prekriva raven lesen strop. Okoli leta 1450 je bila notranjost cerkve poslikana; domneva se, da so naročilo dali Jamski vitezi. V neposredni bližini cerkve je nekoč stalo pokopališče, ki so ga v začetku 20. stoletja ukinili.^[3]

V kraškem podzemlju pod steno je bilo najdenih več ostankov iz več zgodovinskih obdobij – od neolitika do zgodnjega srednjega veka.

Severjeva domačija je bila preurejena v muzej »Pri stari dami«, ki je sedaj muzej 1. svetovne vojne in lovski muzej.

Po ustnem izročilu starejše prebivalke so partizani vas obiskovali skoraj vsak dan. V njej so delovale etapne kuhinje in kurirska postojanka, zato so se kurirji pogosto ustavljali tudi pri Janezovih, kjer je za nekaj ur počival tudi Karel Destovnik – Kajuh. V bližnji okolici so si partizani uredili skrivališča in bunkerje, v votlini ob gradu pa je imela sedež okrožna tehnika Nanos. Na tem območju so se zadrževale enote 30. in 31. divizije NOV ter VDV in POS, ustanovljen pa je bil tudi Jeseniško-bohinjski odred. V neposredni bližini gradu je delovalo ljudsko sodišče južnoprimorskega okrožja [[OF, na območje pa je prišla tudi Gortanova brigada. Borci so bili močno izčrpani in pogosto bolni, zato so jim domačini pomagali s hrano, predvsem s peso, repo in korenjem. Iz Severjeve hiše in iz hiše Janezovih je nato odšla diverzantska skupina, ki se je odpravila v Postojnsko jamo z namenom uničenja zalog bencina. ^[3]

Janez Rafael Kobenzl

• seznam naselij v Sloveniji
• Župnija Studeno