Pojdi na vsebino

Senge

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Senge
Huntajdži
Huntajdži Džungarskega kanata
Vladanje1653-1671
PredhodnikErdeni Batur
NaslednikGaldan Bošgtu
Rojstvo1630({{padleft:1630|4|0}})
Smrt1671({{padleft:1671|4|0}})
SoprogaAnu
RodbinaDinastija Čoros
Vladarska rodbinaDžungarski kanat
OčeErdeni Batur

Senge (mongolsko Сэнгэ Цэцэн Хунтайж, kitajsko: 僧格) je bil čoroško-ojratski princ in izbrani naslednik svojega očeta Erdenija Baturja na položaju vladarja Džungarskega kanata, * 1630, † 1671.

Senge je vladal delu Džungarjev od leta 1653 do leta 1671, ko sta ga umorila njegova dva starejša polbrata, Čečen Tajdži in Zotov Batur. Senge je najbolj znan po tem, da je leta 1667 premagal Erinčina Lobsang Tajdžija, tretjega altanskega kana, in s tem odpravil grožnjo altanskih kanov Džungarskemu kanatu.[1]

Vladavina

[uredi | uredi kodo]

Erdeni Batur je pred svojo smrtjo leta 1653 za svojega naslednika imenoval svojega tretjega sina Sengeja, kar je povzročilo zgroženje in nejevero Sengejevih starejših polbratov Čečena Tajdžija in Zotova Baturja. Erdeni Baturjeva odločitev, da imenuje Sengeja za naslednjega vladarja Džungarjev, je temeljila izključno na njegovem prepričanju, da je Senge najsposobnejši od njegovih osmih sinov. Kot izbrani naslednik je Senge dobil južno polovico džungarskih dežel. Severna polovica naj bi bila razdeljena med preostalih sedem sinov Erdenija Baturja.

Nezadovoljna polbrata Čečen Tajdži in Zotov Batur sta iz pohlepa in ljubosumja večkrat poskušala ubiti Sengeja. Leta 1657 je spor za nasledstvo prerasel v državljansko vojno. Najmočnejša voditelja, Očirtu in njegov polbrat Ablaj Tajši sta zbrala vsak svoje zaveznike in se začela vojskovati drug proti drugemu. Senge je z Očirtujevo podporo leta 1659 dosegel prve zmage, vendar se je vojna vlekla do leta 1661, ko sta bila Ablaj Tajši in njegova vojska končno poražena in sta se umaknila na rusko ozemlje.[2] Leta 1671 sta Čečen Tajdži in Zotov Batur med spanjem umorila svojega mlajšega polbrata Sengeja.[3]

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Pod Sengejem skupine Ojratov, ki so se potikale ob severni meji, niso več spoštovale dogovorjenih trgovinskih sporazumov med Rusijo in Džungarji. Senge je odločno zahteval, da Rusija preneha pobirati davke od majhnih sibirskih plemen, ki jih je imel za svoje vazale. Vprašanje davkov je med Sengejevo vladavino povzročilo več spopadov med kozaki in džungarskimi silami in ostalo nerešeno do njegove smrti.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Heissig, Walther (1944). "Ein mongolisches Textfragment über den Olotenfürsten Galdan", in Sinologische Arbeiten 2. Peking: Deutschland-Institut. str. 113.
  2. ↑ Dharmatala, Damcho Gyatsho (1987). Rosary of White Lotuses: Being the Clear Account of How the Precious Teaching of Buddha Appeared and Spread in the Great Hor Country, Piotr Klafkowski trans. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. str. 121–122.
  3. ↑ Haines, R Spencer (2016). »The Physical Remains of the Zunghar Legacy in Central Eurasia: Some Notes from the Field«. Paper presented at the Social and Environmental Changes on the Mongolian Plateau Workshop, Canberra, ACT, Australia.
  4. ↑ Karatayev, O. (2018). »"The Struggle of the Siberian Kyrgyzs against the Russians and Mongols in the XVIII Century"«. Journal of History. 1 (88): 5.
Senge
Rodbina Čoros
Rojen: 1630 Umrl: 1671
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Erdeni Batur
Huntajdži Džungarskega kanata
1653–1670
Naslednik: 
Galdan Bošugtu