Senge

Senge (mongolsko Сэнгэ Цэцэн Хунтайж, kitajsko: 僧格) je bil čoroško-ojratski princ in izbrani naslednik svojega očeta Erdenija Baturja na položaju vladarja Džungarskega kanata, * 1630, † 1671.

Senge je vladal delu Džungarjev od leta 1653 do leta 1671, ko sta ga umorila njegova dva starejša polbrata, Čečen Tajdži in Zotov Batur. Senge je najbolj znan po tem, da je leta 1667 premagal Erinčina Lobsang Tajdžija, tretjega altanskega kana, in s tem odpravil grožnjo altanskih kanov Džungarskemu kanatu.^[1]

Erdeni Batur je pred svojo smrtjo leta 1653 za svojega naslednika imenoval svojega tretjega sina Sengeja, kar je povzročilo zgroženje in nejevero Sengejevih starejših polbratov Čečena Tajdžija in Zotova Baturja. Erdeni Baturjeva odločitev, da imenuje Sengeja za naslednjega vladarja Džungarjev, je temeljila izključno na njegovem prepričanju, da je Senge najsposobnejši od njegovih osmih sinov. Kot izbrani naslednik je Senge dobil južno polovico džungarskih dežel. Severna polovica naj bi bila razdeljena med preostalih sedem sinov Erdenija Baturja.

Nezadovoljna polbrata Čečen Tajdži in Zotov Batur sta iz pohlepa in ljubosumja večkrat poskušala ubiti Sengeja. Leta 1657 je spor za nasledstvo prerasel v državljansko vojno. Najmočnejša voditelja, Očirtu in njegov polbrat Ablaj Tajši sta zbrala vsak svoje zaveznike in se začela vojskovati drug proti drugemu. Senge je z Očirtujevo podporo leta 1659 dosegel prve zmage, vendar se je vojna vlekla do leta 1661, ko sta bila Ablaj Tajši in njegova vojska končno poražena in sta se umaknila na rusko ozemlje.^[2] Leta 1671 sta Čečen Tajdži in Zotov Batur med spanjem umorila svojega mlajšega polbrata Sengeja.^[3]

Pod Sengejem skupine Ojratov, ki so se potikale ob severni meji, niso več spoštovale dogovorjenih trgovinskih sporazumov med Rusijo in Džungarji. Senge je odločno zahteval, da Rusija preneha pobirati davke od majhnih sibirskih plemen, ki jih je imel za svoje vazale. Vprašanje davkov je med Sengejevo vladavino povzročilo več spopadov med kozaki in džungarskimi silami in ostalo nerešeno do njegove smrti.^[4]