Pojdi na vsebino

Versor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Versor je v kvaternionski algebri usmerjeni lok velikega kroga, ki odgovarja kvaternionu z normo enako ena.

Izraz izhaja iz latinske besede versus, kar pomeni obrnjen. Vpeljal ga je irski matematik, fizik in astronom William Rowan Hamilton (1805 – 1865). Izraz je uporabil v svoji teoriji kvaternionov.

Lok AB + lok BC = lok AC

Definicija

[uredi | uredi kodo]

Hamilton je označil versor kvaterniona q z oznako Uq. Na ta način je lahko prikazal kvaternion v polarnih koordinatah v obliki:

q=TqUq,

kjer je:

  • Tq tenzor kvaterniona q. Tenzor versorja je vedno enak 1.

Posebno zanimiv je pravi versor, ki mu pripada kot π/2. Te vrste versorji imajo skalarni del enak 0 in so tako enotski vektorji. Pravi versorji v kvaternionski algebri tvorijo kroglo kvadratnih korenov iz -1. Zgledi pravih versorjev v kvaternionski grupi so i,j,k.

Če ima veliki krog dolžino a in je 𝐫 pol velikega kroga, potem je versor enak kvaternionu:

exp⁡(a𝐫)=cos⁡a+𝐫sin⁡a,

kjer je:

Definicija v linearni algebri, geometriji in fiziki

[uredi | uredi kodo]

Na drugih področjih se običajno definira versor kot enotski vektor, ki določa smer usmerjenih osi ali pa usmerjenost nekega drugega vektorja. Zgleda:

  • versorji kartezičnega koordinatnega sistema so enotski vektorji v smereh osi tega sistema.
  • versor ali normalizirani vektor 𝒖̂ neničelnega vektorja u je enotski vektor v smeri vektorja u, kar se lahko zapiše kot:
𝒖̂=𝒖‖𝒖‖,

kjer je:

  • ‖𝒖‖ norma (dolžina) vektorja 𝒖

Hiperbolični versor

[uredi | uredi kodo]

Hiperbolični versor ima obliko:

exp⁡(ar)=cosh⁡ a +r sinh⁡ a   kjer je   r2=+1.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]